Drevo

22 Maj Drevo

Mogočno drevo sredi gozda, vse okoli polno dreves. Različnih; velikih, majhnih, polno podrastja okoli in okoli. Množica vsega, a za vse dovolj. Dovolj hrane, dovolj prostora dovolj vetra in dežja. Nihče nikogar ne prehiteva samo skrbi zase in za svojo rast. Košata krošnja lovi sončne žarke ali dežek, ko pada, veter jo ziblje sem in tja. Vso energijo, ko jo sprejmejo listi steče po deblu v koreninice in korenine in naprej k materi zemlji. Hrani se drevo in mati zemlja. Vse tako preprost, vse tako enostavno. Drevo ve. Mati zemlja ve. Sonce ve. Vse je, ja vse je čisto preprosto.⁣

Drevo raste, utira svojo pot. Dozori semena poletijo iz gnezda s pomočjo vetra, ampak drevo jim dovoli, da odletijo daleč stran. Padejo na plodna tla, se ukoreninijo in zaživijo sebe…rastejo čisto počasi, ampak pogumno. Se močno ukoreninijo, imajo svoj prostor, črpajo hrano in rastejo. Zrastejo v mogočna drevesa in cikel se ponovi in ponovi…. Ko drevo izčrpa svojo moč in čas je da se poslovi, pade na zemljo, strohni in da hrano zemlji. Vse tako harmonično, tako popolno.⁣

Vsako drevo je samostojno, ampak v gozdu tvorijo celoto in skupaj ustvarijo harmonijo in rastejo in nudijo zavetje vsakomur, ki pride v gozd.⁣

Tudi meni. Ja tudi meni.⁣

Ko se naslonim na drevo, slišim to zgodbo in se vanjo potopim.⁣

Kako čisto preprosto je življenje. Kako lahkotno.⁣

Kako si zaželim, da bi bil/a drevo. Mirn/a. Lahkotn/a. Povezan/a z izvorom-soncem in materjo zemljo.⁣

Vsako drevo me sprejema.⁣

Kaj počnemo ljudje en z drugim ali sami s sabo. Ne vidimo življenja okoli sebe, ampak samo vsi prestrašeni polni pravil hitimo in od drugih zahtevamo vse tisto, kar nam pogojuje srečo, veselje ali navidezno bogastvo. Kako smo osiromašeni življenja.⁣

Zakaj se ne pogledam vase in se vprašam ali si dovolim samo živeti in čutiti, vse kar je v meni.⁣

Prostora za vsako drevo še tako čisto majčkeno je dovolj. Vsako raste po svojih zmožnostih, se razveja po svoje. Čisto lahkotno brez upora. Ko pride vihar se prepusti in sodeljuje z njim.⁣

Vsako drevo ima korenine, mogočne trdne korenine povezane z materjo zemljo in to je vse. Polno hvaležnosti, polno rasti, polno življenja.⁣

Pa jaz? Pa mi? ⁣

Kje smo se izgubili?⁣

Kdaj smo stopili iz svojih čevljev in obuli čevlje strahu in pohlepa?⁣

Potopim se vase, se vprašam in počakam odgovor, samo tokrat, prvič….si dovolim da si iskreno odgovorim.⁣
marinka.si⁣